kultura

Kultura v Bilčovs


Kjer živita  dve narodni skupnosti, kjer se govorita dva jezika,se srečavajo ljudje, ki jih je zgodovina različno zaznamovala.
Človek išče svoje korenine, oblikuje svojo identiteto in se z njo svojstveno izraža.
Oblike tega načina izražanja, gojenje njegove kulture je raznolično, deloma tekoče, vendar nikoli izključevalno.  Prehajanje obeh kultur ena v drugo pride najbolj do izraza v pesmi. Melanholija je tisto, kar opredeljuje podano slovensko in nemško pesem.
Krajevna društva gojijo kulturo preko tradicionalnih okvirov, ki dopušča slovenski in nemški identiteti raznolike izrazne oblike med tradicijo in inovacijo

Kulturna delavnica Holzbau Gasser

Ansprechpartner: Dr. Ingrid Gasser
Adresse: Edling 25, 9072 Ludmannsdorf
04228/2219
0428/2750
office@holzbau-gasser.at
http://www.holzbau-gasser.at/de/kulturwerkstatt

Od 1994 eksistira KULTURNA DELAVNICA HOLZBAU GASSER, ki ima za cilj, da je most med umetnostjo,  kulturo  gospodarstvom. To je v nekaterih projektih že zelo dobro uspelo. Pri podjetju Holzbau Gasser stoji kot gradivo v središču pozornosti  les. V vseh njegovih fasetah naj se to gradivo po filozofiji podjetja predstavlja, predeluje in raziskuje…  Kulturna delavnica nadaljuje to idejo in daje „lesu“ posebno mesto. Povabljene umetnice in umetniki vključujejo ta  material v njihova dela.

Dr. Ingrid Gasser
vodstvo  Kulturne delavnice
tel. 04228/2219
www.holzbau-gasser.at


Park skulptur

Nekatere umetnice in umetniki so zasnovali objekte za vrt Kulturne delavnice Holzbau Gasser. Realizacija lesenih skulptur se je izvajala v mizarskih in tesarskih delavnicah firme Holzbau Gasser. Tako je v zadnjih letih nastal  park skulptur okoli obratnega terena. Vrt je prosto dostopen. Radevolje si lahko naložite naslednjo pdf-datoteko in se podaste s pomočjo prejetih  informacij na  „umetnostni sprehod“ skozi park skulptur

K spletni strani
http://www.holzbaugasser.at/Holzbau/startseite/index.asp

Meina Schellander, rojena 1946 v Celovcu, preživi otroštvo  v domači občini Bilčovs/Ludmannsdorf. Po maturi 1966 na BLnBA v Celovcu študira na Akademiji za upodabljajoče umetnost ina Dunaju (mojstrski razred za grafiko pri Maxu Melcherju) in zaključi 1970 z diplomo/mag.art..

Živi in dela kot svobodna umetnica predvsem na Dunaju in občasno tudi v Bilčovsu.

 

Od 1968 razstave, soudeležbe pri razstavah in projektnih reakcijah v tu- in inozemstvu.

Delovna področja: rizba, fotografija, objekt, skulptura, prostorska inštalacija, video, umetnost v javnem prostoru.

Dela v tu- in inozemskih  javnih in zasebnih zbirkah.

Članica Secession, Dunaj/ GAV, Dunaj / IntAkt, Dunaj/ Kunstverein Kärnten / kunstwerk krastal, Koroška.

 

Nagrade in štipendije (izbor):

1972         Nagrada Theodor-Körner-Stiftungsfonds

1975/76    Državna štipendija za upodabljajočo umetnost (BMfUK)

1976         1. Nagrada pri avstr. natečaju za upodabljajočo umetnost  za zgornjeavstrijsko spominsko leto kmečkih vojn  ,

                 Pospeševalna nagrada mesta Dunaj

                 Nagrada pri Geist und Form, Dunaj

1980         1. nagrada pri 1. avstr. Römerquelle-umetnostnem natečaju za dela na papirju

1984         Pospeševalna nagrada dežele Koroške  za upodabljajočo umetnost

1988         Nagrada Kärntner Wirtschaft, priznanje mesta Dunaj

2005         Ženska kulturna nagrada dežele Koroške

2012         Kulturna nagrada dežele Koroške

 

Projektne realizacije, samostojne razstave (izbor):

1973        Krastal, Koroška, (FINDLING KRASTAL, Projektna realizacija med  kiparskim simpozijem

                delavnice Krastal, mali  Katalog)

                Dunaj, Galerija Basilisk (FINDLING KRASTAL)

1980-82   Celovec (y-Platz, oblikovanje prostora, naročilo)

1981        Zürich, Galerija Renée Ziegler (Paralelna dela 1977-80, Katalog)

                Dunaj, Muzej 20.stoletja (knjižna prezentacija  33 FIGUR/QUANT 33, Ritter Verlag, Celovec)

1985        Celovec, Künstlerhaus, Österreichgalerie (EINHEITENFUGEN)

1985/86   Dunaj, Muzej moderne umetnosti  (EINHEITENFUGEN, Katalog)

1986/87   Dunaj, Austria Center Vienna (CATERINA VON SIENA, Hommage II/1-5, stenska inštalacija;

                natečaj, naročilo Katalog)

1988        Straßburg, Koroška, grad (HEMA KRŠKA, prostorska inštalacija; Hemina jubilejna

                razstava s Kiki Kogelnik, Katalog)

                Celovec Galerija Freund (x-y-z 1988. EIN REIGEN.)

1988-91   Krems, NÖ, BAG (PLATZGEDICHT-3 PLATZWÄCHTER BEWACHEN DAS SCHWERE

                HÄNGENDE GEFÜHL, prostorska inštalacija, naročilo

1991        New York, avstr. kulturni institut (SPACE TO FIGURE TO SIGN)

1991/92   Dunaj, novi AKH (ADD.LIN.FRE. 13-16, 4-delna  stenska inštalacija, nakup)

1997        Celovec, Galerija Judith Walker (prosto in vezano razporejanje)

1997/98   Salzburg, BS-šole Jos.-Preis-Allee (BALKENPLATZ und 3 DIGITALE ANZEIGEN, umetnost v   javnem prostoru, naročilo)                 

1997-00   Borovlje, Koroška, HTL (FLUCHT IN DIE DISTANZ, urejanje prostora pred ustanovo, natečaj, naročilo)

1998        Celovec Ritter Verlag (Kopf und QUER, monografija o delih  Meine Schellander

                1967-98,  tekst od Thomasa Zaunschirma)

1999        Svetna vas,Rož, Koroška, grad Ebenau, Galerija Judith Walker (vojna: znotraj in zunaj,

                z Reimom Wukounigom)

                Beljak, Galerija Holzer (PROSTOR OMEGA: počivaj v miru – ti modra dežela)

2001        Goldegg, Salzburg, Hofstall- Galerie (METAMORFOZA SREČE, prostorska inštalacija

                med 20.Goldegger Dialoge)

2002        Celovec, Musilhaus (f(r)aze: zraščene/zgrajene, dela iz serije Čas-podeželje-delež

                Pogovor s Ferdinandom Schmatzem)

2006        Celovec, rittergallery (MED NEBOM IN ZEMLJO 1-9, prostorska inštalacija)

2007        Gospa sveta, Koroška (KONNEXION 1, občasna prostorska inštalacija ob, v, okoli gosposvetske cerkve in preko nje                 

2008        Dunaj, Jezuitska cerkev (KONNEXION 2, občasna prostorska inštalacija, realizacija v okviru

                Position Gegenwart)

                Bilčovs, hiša št. 24 (občasna inštalacija na prostem od KONNEXION 1=3)                   

                Celovec, haaaauch, Kunstraum (DIMENZIJE BEGA, prostorska inštalacija)

2010        Dunaj, Jezuitski foyer (standzuwendezustand, prostorska inštalacija, katalog in videoprezentacija KONNEXIONEN)

      2013       Celovec, rittergallery (FRÜHE HAUPTWERKE)

      2016       Beljak, Galerija Freihausgasse (METAGRAS. BRECHUNGEN. Izbor del1986-2016)

 


Walter Mischkulnig

roj.: 24.11.1961
68-72 LŠ Bilčovs
73-76 ZG Plešivec
77-78 1. ZG  Celovec
79-81 Arhitekturni biro Nitsch,
Šolanje za  gradbenega tehnika
82 vojaški rok
82-92 Büro 21
ab 92 STUAG-STRABAG

od 1982 intenzivno ukvarjanje s slikarstvom, kakor tudi dela  s črno pločevino .

Iz  predgovora Noela Duranda, docenta Umetniške šole Digne,Landkreis „Les Alpes de Haute-Provence“/Francija – ob priliki razstave »Etats de stupeur« – Walter Mischkulnig (avgusta 2004):

Ta umetnost je zaznamovana z določeno mistiko, kakor tudi s posebno ljubeznijo za karikaturo, ki izraža nevzdržno stran osamljenosti, zahtevo po patetičnem sporočilu svetu: grozo in moro, konec veka in občutek strahu kakor tudi muko nove epohe.
No, skozi te anonimne in skvarjene glave se nahajamo nenadoma v svetu á la Kafka. Figure, te pojave so prej shematizirane, postale so enostavni obrisi , in kot take predstavljajo smešno človeštvo, katere telesna beda stoji na isti ravni z vsakdanjim mučenjem, bolečino in trpljenjem kakor tudi smrtjo.

 


Theresia Köfer

Theresia Köfer se je rodila v Kovičah pri Bilčovsu kot najmlajši od petih otrok. Obvezno šolstvo je opravila v Bilčovsu, nakar je obiskovala žensko poklicno špolo v Gospi Sveti. Leta 1961 se je poročila in postala mati treh otrok. Pri Kärtner Bildungswerk, pisateljskem združenju Zammelsberg in pri Beljaškem literarnem krožku je našlo svojo pisateljsko domovino.

Več njenih tekstov je bilo uglasbljenih kot Kärntner Lied. Njene pripovedi, pripletjaji in pesmi so izšle v sedmih knjigah. Štrvilna branja, sooblikovanje antologij kakor tudi televizijski in radijski nastopi spremljajo njeno literarno ustvarjanje.

Odlikovanja:
2000 – častni vrč (Dichtersteingemeinschaft Zammelsberg)
2003 – Zlato odlikovanje za zasluge v kulturnem delovanju (Kärntner Bildungswerk)
2004-Koroška lovorika v srebru

Knjige gospe Köfer:
Spätlese  € 22,00
Ernten im Abendrot  € 22,00
Herbstwind  € 22,00
Ludmannsdorfer Geschichten  € 22,00


Lojzka Maier

Od ustanovitve naprej je članica umetniškega društva Vrba. To društvo vodi akademska slikarka dr. Gerda Madl-Kren, pri kateri se Lojzka stalno izobražuje. Pretežno slika Lojzka Maier akvarele. S svojimi slikami hoče pripovedovati o raznolikosti narave, o pokrajinah, o ljudeh z najrazličnejšim čustvenim izžarevanjem- pravi umetnica Lojzka Maier. Mnogim domačinom je postala že ljubitelska umetnica in njene slike visijo že v več domovih v in izven občine.   

Razstave:
Italija, Vrba, Šentjakob v R., Bilčovs

Kajzaze 20
9072 Bilčovs


Ivana Stefaner-Weiss

Roj. 1963 v Celovcu
4 leta LŠ Šentjanž v Rožu
4 leta BRG ZRG za Slovence v Celovcu
4 leta BAKIP Celovec

Že v času poklicne  izobrazbe za poklic vzgojiteljice se je začela zanimati za glino.Glina je zanjo še vedno izredno očarljiv material.V letih 1998 do 2001 se je vpisala v poletne keramične tečaje pri prof.Dragutin Šanteku v Schladmingu.2008 in 2009 se je pri Nežiki Novak,na Koroškem dobro poznani keramičarki,izobraževala v tehniki gradbe ogrodja in oplaščitve,ter oblikovanje površin.Od leta 2006 naprej pa redno sodeluje pri "Keramiksommer" v Vetrinju.Tečaje vodi prof.Kothgasser na temo figura in objekt v Raku tehniki.
 
Kratek opis njenega ustvarjanja:
Večinoma oblikuje  z belo glino.Preko bele gline pridejo njeni pretežno geometrično objekti najbolj do veljave.Kontrasti kot:gladko-hrapavo ali črno-belo so zame najvažnejši elementi njenega ustvarjanja.
 
Razstave:
2005 "Struktur/a" k&k Šentjanž
2009  Schneiderei / Krojaštvo Weiss Klagenfurt/Celovec
2010  Trg ročnih izdelkov v Šentjanžu v Rožu
 
Naslov:
Ivana Stefaner-Weiss
Strein/Stranje 6
9072 Ludmannsdorf/Bilčovs
e-mali: ivana.stefaner.weiss@gmail.com


Rezi Kolter

Od leta 1990 naprej oblikuje Rezi Kolter glino, s katero izraža svoje misli, občutke in opazovanja.V središču njenega dela je človek, kot potovalec na življenski cesti. Ker jo doživljanje in razumevanje elementov  vedno spet očara, najde odgovore v ustvarjanju in oblikovanju. Voda omogoča glinasti zemlji, da je mehka in oblikovalna, pod vplivom zraka se posuši in postane nespremenljiva, navsezadnje jo za tisočletja utrdi ogenj.V zadnjem postopku vsi štirje elementi močno sovplivajo na postopek pri katerem nastajajo barve, ki obdajajo zunanjo plast skulptur in objektov. Tako je pri tem delu vidno, da štiri elementi niso ločene enote, temveč so od lastnostnih in učinkih odvisni drug od drugega.

Rezi Kolter žge svoje izdelke na  različne načine (raku-tehnika, žganje v jami, s sodo in v kapsuli) z temperaturami do 1050 stopinj. Kot otroška pedagoginja je tudi sovatorica dveh  strokovnih priročnikov za predšolsko vzgojo z metodično¬didaktičnim gradivom, Ta priročnik vsebuje gradivo,ki je opremljeno z navodili, zaobjema ustvarjalne pesmi in pesmice, prstne, ritmične in gibalne igre, navodila za otroško masažo, krajše gledališke igrice ter uganke in izreke. „En, dva, tri, leto se vrti“ I(2005)  und II(2009)

Razstave na Koroškem, Štajerskem, v Zgornji Avstriji in v Sloveniji ter na trgih keramike in umetniškega rokodelstva v Avstriji.

9072  Bilčovs54
tel. 0660 8102323

 


Kulturna delavnica Holzbau Gasser

Od 1994 eksistira KULTURNA DELAVNICA HOLZBAU GASSER, ki ima za cilj, da je most med umetnostjo,  kulturo  gospodarstvom. To je v nekaterih projektih že zelo dobro uspelo. Pri podjetju Holzbau Gasser stoji kot gradivo v središču pozornosti  les. V vseh njegovih fasetah naj se to gradivo po filozofiji podjetja predstavlja, predeluje in raziskuje…  Kulturna delavnica nadaljuje to idejo in daje „lesu“ posebno mesto. Povabljene umetnice in umetniki vključujejo ta  material v njihova dela.

dr. Ingrid Gasser
vodstvo  Kulturne delavnice
tel. 04228/2219
www.holzbau-gasser.at


Park skulptur

Nekatere umetnice in umetniki so zasnovali objekte za vrt Kulturne delavnice Holzbau Gasser. Realizacija lesenih skulptur se je izvajala v mizarskih in tesarskih delavnicah firme Holzbau Gasser. Tako je v zadnjih letih nastal  park skulptur okoli obratnega terena. Vrt je prosto dostopen. Radevolje si lahko naložite naslednjo pdf-datoteko in se podaste s pomočjo prejetih  informacij na  „umetnostni sprehod“ skozi park skulptur

K spletni strani
http://www.holzbaugasser.at/Holzbau/startseite/index.asp

Skulpturenpark


Meina Schellander

1946 rojena v Celovcu
1966 matura na Zveznem pedagoškem učiteljišču v Celovcu
1966 - 1970 Akademija likovnih umetnosti, Dunaj / diploma
1978 rojstvo hčerke Natalie
Živi in ustvarja kot svobodna umetnica pretežno na Dunaju, občasno v Bilčovsu


Pepca Degen-Ferk

Pepca Degen-Ferk se ukvarja z ikonami že desetletja. S številnimi tečaji in intenzivnim študijem vzhodnih tehnik je postala njena ustvarjalnost vedno bolj profesionalna in je začela prikazovati svoja dela tudi zunanjemu svetu. S tem pa so prišla tudi naročila. Njena posebnost so  ikone, slikane na deskah starih klopi Šentalenske cerkve.
Svoj atelje si je uredila, v Celovcu, 10. Oktoberstrasse 22  vis a vis od Paulusa. Njen atelje je odprt vsak četrtek in petek v času od 10,00 do 17,00 ure.
Že vedno so bile ikone meditacijske slike, ki nam pomagajo pri odgovorih na različna življenska vprašanja. Umetnica priporoča, da pustimo ikone tudi blagosloviti.

RAZSTAVE:
Celovec, Dunaj, Trbiž, Repentabor, Bilčovs

Muškava 17
9072 Bilčovs


Jožko Kovačič, prof. mag.

Pedagog, zborovodja, glasbeni urednik in zbiratelj slovenskih ljudskih pesmi. Jožko Kovačič se je rodil 1946 v Podjerberku pri Št. Ilju ob Dravi. Maturiral je na Slovenski gimnaziji v Celovcu in diplomiral na graški univerzi iz slovenščine ter na glasbeni visoki šoli iz glasbene pedagogike. Do leta 2003 je poučeval slovenščino in glasbeno vzgojo na Slovenski gimnaziji v Celovcu. Živi in ustvarja v Zgornji vesci blizu Bilčovsa. Vodil je gimnazijske zbore in inštrumentalne skupine (mdr. je dosegel z mešanim mladinskim zborom bronaste in srebrne plakete na Mladinskem pevskem festivalu v Celju)  Bil je zborovodja Mepz »Jakob Petelin Gallus« iz Celovca (2 LP-plošči »Rož, Podjuna, Zila« in »Lipa zelenela je«).Skupno z ženo sta vodila mladinski zbor na Lipi nad Vrbo ( LP-ploščo in MC »Lied, das die Welt umkreist«). Dve leti je vodil »Mladinski zbor Bilčovs«.

Bil je osrednji zborovodja in odbornik Kščanske kulturne zveze (KKZ): zborovodski in pedagoški seminarji ter kot strokovni mentor raznim glasbenim skupinam priredil oz. aranžiral številne pesmi.Priredil je »Slovenske ljudske pesmi« za mladinske zbore, »Duhovne pesmi«, objavil zbirko troglasnih mladinskih zborov »Sem zaljubljen bil«; sestavil dve šolski pesmarici »Poj z menoj 1« (111 otroških pesmi) in »Poj z menoj 2« (222 mladinskih pesmi) ter učbenika »Slovensko berilo 3« in »Glas, glasba, glasbila«. Kot pevec - baritonist je 1994 suvereno odpel solistični part v Orffovi kantati »Carmina burana«. Več let je oblikoval tečaje slovenščine za nemškogovoreče sodeželane. Uredil je celotni glasbeni opus dr. Franceta Cigana, ki ga je izdala KKZ v Celovcu v enajstih knjigah.

Domala dve desetletji je vodil moško pevsko skupino »Vaščani pojo« iz Zgornje vesce pri Bilčovsu, ki je želela ohraniti in poživiti stare, domala pozabljene slovenske ljudske pesmi. V ta namen je snemal, zapisoval in prirejal ljudske pesmi, jih naštudiral s svojimi »Vaščani pojo« ter jih posnel na MC in CD: »Slovenske koroške ljudske pesmi«, »Podoknice«, »Nač proti žanstvam«, »Najlepše slovenske koroške ljudske pesmi«, »Vaščani pojo daset liat« ter »Pesmi koroških Slovencev«. Te slovenske ljudske pesmi za moške zbore so objavljene v dveh notnih zbirkah. Od leta 2008 vodi pevsko-instrumentalno skupino »Rožanski muzikanti«, s katero uspešno nastopa v Sloveniji in doma na Koroškem.

 

Odlikovanja:
Janežičevo priznanje -Krščanska kulturna zveza v Celovcu
Srebrno plaketo Javnega sklada Republike Slovenije za svoje „obširno delovanje na pedagoškem, glasbenem in organizacijskem področju kulturnega udejstvovanja Slovencev na Koroškem, s katerim je pomembno prispeval k tvornemu sožitju in utrjevanju slovenske narodne samobitnosti“.

 


Franc Ogris

Franc Ogris je bil rojen leta 1966 na Potoku pri Bilčovsu. Študiral je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani (prof. Gustav Gnamuš). V Ljubljani je obiskoval tudi Srednjo glasbeno šolo. Zaposlen je na slovenski Glasbeni šoli v Celovcu. Živi in ustvarja v Stranjah pri Bilčovsu.

Franc Ogris je uspel zadovoljivo rešiti problem iskanja ustreznega razmerja ned likovno urejenostjo in razgibanostjo. V nemirnem prepletu potez in ploskev se pojavi harmoničen red. Osrednje perspektivično pomagalo so barvne poteze oziroma plasti in ploskve, ki jih slikar polaga eno vrh druge.