kronika


V letu 1141 je Bilčovs, nemško Ludmannsdorf, prvič omenjen v uradnih listinah. Gospoda s Humperga in Vetrinja je od visokega srednjega veka naprej do 1848 dominirala na tem območju, ki ga do danes močno zaznamujejo male kmetijske strukture z velikim deležem majhnih kajž.
Za časa cesarja Jožefa Il. postane Bilčovs 1787 fara. Cerkev sv. Jakoba je uradni znak Bilčovsa. Njeni začetki segajo v 13. stoletje. V sebi nosi romanske in gotske stilne elemente. Notranjost cerkve je bila v 18. stoletju barokizirana.

Med francoskimi vojnami je bil  Bilčovs med 1809 - 1813 razdeljen med francosko provinco Ilirija in avstrijskim cesarstvom. Meja med obema državama je potekala preko Želuč in Gore. 1813 so bili Francozi pri Rožeku premagani in iz Koroške pregnani. 1882 odprtje prve državne šole, ki je pristojna tudi za  sosednjo občino Zgornja vesca.

1850 sta se ustanovili občini Bilčovs in Zgornja vesca. Zadnja se je 1957/58 razpustila in priključila občini Bilčovs.

V občini z tradicionalno visokim deležem koroških Slovencev je glasovalo pri plebiscitu 1920 na Koroškem okoli štiri petine (Bilčovs) oz. dve tretjini (Zgornja veca) za priključitev k Jugoslaviji.

Ludmannsdorfer Wappen

Zur Verleihung des Gemeindewappens

Wappen, aus Jahrhunderten geboren,
haben eine Bedeutung,
die Weitsendung trägt.
Ihre Mystik geht niemals verloren,
denn sie sind von Idealen
und Werten geprägt.
Auch Ludmannsdorf besinnt
sich historischer Spuren,
man schafft ein Wappen,
worin spürbar sind
des Ursprungs Konturen.

An dem Symbol der Verflechtung
zwei blaue Seen sich reihen.
Die Größe des „Miteinander“
und Holzhandwerk mit Kunst
sind, es die am gemeinsamen
Boden gedeihen.
Das ist das Wappen,
welches fortan unsere Gemeinde
ziert.
Es soll neue Generationen
begrüßen, mahnen und erzählen
auf dem Weg,
der in die Zukunft
führt.

Köfer Theresia

Ludmannsdorf, 1. September 2002